Linda Volk, Delo,23.november 2004:

Domačnost lahko pripelje do toleriranja napak

Prijateljski odnosi pozitivno vplivajo na ozračje v podjetju – Odsotnost konstruktivne kritike, če postane odnos med člani tima pomembnejši

Je res, da bolje delujejo timi, katerih člani niso le sodelavci, ampak tudi prijatelji?

Nekateri kadrovski strokovnjaki bi se s tem zelo strinjali, čeprav ima marsikdo glede mešanja zasebnega in službenega življenja pomisleke. Kot je pokazala anketa zaposlovalnega portala www.mojedelo.com, se kar 28 odstotkov ljudi ne pogovarja o zasebnih težavah s sodelavci.

Včasih o zasebnih zadevah spregovori s sodelavci 38 odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi, medtem ko zelo pogosto 14 odstotkov. Spodbudno, še posebno če upoštevamo trditve Petra Grazierja, strokovnjaka za izboljšanje sodelovanja v delovnih organizacijah. Ta poudarja, da so najuspešnejše in najbolj motivirane delovne skupine tiste, ki dolgoročno zadovoljujejo tehnične in človeške potrebe. Ti timi so visoko kompetentni in strokovni, odlični so tudi medosebni odnosi med člani. Sodelavci se imajo resnično radi in se trudijo ohraniti dobre medosebne odnose in tovarištvo. Najbrž se niti ne zavedajo, da lahko sodelavca, s katerim se razumejo, bolje podprejo in mu pomagajo tudi pri delu. Pogoji za dobre odnose pa so odprta in neposredna komunikacija, pogosta hvala prispevkov drugega in medsebojna podpora, poudarja Grazier.

Pomemben odnos posameznika do drugih

Tudi v Sloveniji podjetja posvečajo vse večjo pozornost izboru novih sodelavcev. »Niso več pomembne samo diploma, smer izobrazbe in izkušnje, delodajalci se usmerjajo v osebnostne, timske in razvojne lastnosti posameznikov,« poudarja diplomirani psiholog Radovan Kragelj iz podjetja Kragelj&Kragelj, upravljanje kadrovskih potencialov, ki se ukvarja s kadrovskim menedžmentom. »Psihologom so na voljo razni pripomočki, vprašalniki in merski instrumenti, s katerimi lahko naročnikom zagotovimo zanesljive in objektivne ocene kandidatov za zaposlitev. Tako lahko namreč zelo dobro predvidimo, kakšen bo posameznikov odnos do drugih – sodelavcev in strank, kako bodo prenašali stres in pritiske, kakšne bodo njihove analitične zmožnosti, koliko so vestni, vztrajni in odgovorni, ali so bolj misleci in snovalci ali bolj praktični izvajalci, ali jim ustreza timsko ali individualno delo ...«

Izrazito komunikativen težko sodeluje z nekom, ki se drži zase

Ni namreč vseeno, kako bodo posamezni delavci sodelovali skupaj. »Nekdo, ki je zelo temperamenten, hiter v odločitvah in hoče takojšnjo akcijo, bo težko sodeloval z nekom, ki je zelo skrben, natančen, pikolovski in vsako odločitev večkrat premisli. Nekdo, ki je izrazito komunikativen, odprt, poln navdušenja in temperamenten, bo teže sodeloval z nekom, ki mu ni do družbe, ki se raje drži zase, je nesproščen, pust in zelo analitičen.« To seveda ne oblikuje le delovnih odnosov, ampak tudi čisto vsakdanje človeške. »Prijateljski odnosi vsekakor pozitivno vplivajo na ozračje v podjetju ali enoti. V takšnem okolju delavci nekatere dejavnosti prej izpeljejo po neformalnih poteh, zato je marsikdaj učinkovitejše. Po drugi strani pa preveč izrazita domačnost lahko pripelje do prevelikega toleriranja napak in odsotnosti konstruktivne kritike, saj postane posameznikom odnos pomembnejši. Takšna organizacija lahko hitro zabrede v hude težave. Vmesna pot je, kot marsikje drugje, najboljša,« poudarja Kragelj.

Na delovnem mestu je praviloma težko ločiti službeno od zasebnega življenja. V organizacijah, kjer so medosebni odnosi dobri, se sodelavci zagotovo med seboj pogovarjajo tudi o zasebnosti. »Kar je povsem normalno. Ponavadi tega ne srečamo le v delovnih organizacijah, kjer so medosebni odnosi porušeni, vzdušje pa zelo slabo. Skratka, če se na delovnem mestu pogovorimo še o čem drugem kot o strogo poslovnih zadevah, ni nič narobe. Vsekakor pa delovno mesto ni kraj, kjer bi reševali vse nadloge in težave, s katerimi se srečujemo v zasebnem življenju,« še poudarja Radovan Kragelj.

Tudi strokovnjaki zaposlitvenega portala www.mojedelo.com se strinjajo, da se ljudje, ki so si simpatični, hitreje sporazumejo, medtem ko delavci, ki se ne vklopijo, tim ohromijo ali celo zavirajo. »Prijateljski odnosi prinašajo v delovno okolje predvsem sproščeno delovno ozračje, večjo solidarnost med sodelavci in bolj konstruktiven pristop k reševanju kriznih situacij.«

Dejavnosti za izboljšanje odnosov v delovnih skupinah

Seveda se tudi odnosi med sodelavci vzpostavljajo postopoma. Nekaterim timom gre pri tem laže, drugi potrebujejo spodbudo. Ni naključje, da so v svetu čedalje bolj priljubljene razne dejavnosti za vzpostavljanje in izboljšanje odnosov v delovnih skupinah. Morda dan, preživet skupaj v naravi, ali pa bolj strukturiran program, v katerem se skozi igro člani spoznavajo in naučijo reakcij drugih tudi v ekstremnih razmerah. Mnogi zagotavljajo, da so odnosi med sodelavci opazno boljši, ko se po taki izkušnji znova vrnejo v svoje pisarne.

Vsaka skupina, naj bo še tako usklajena, pa potrebuje tudi dobrega menedžerja, da lahko da od sebe vse, kar zmore. Še bolj bo zagnana, ko ji bo vodja dodelil odgovornost in ko bo občutila, da se s skupnim delom pomika naprej, da se člani učijo in pridobivajo spretnosti ter da so miselno neprestano aktivni. Vodja mora znati svoje ljudi tako motivirati, da izpolnijo tudi neverjetne delovne naloge. »Zgodovinske knjige in Hollywood so polni tovrstnih zgodb,« pravi Grazier. Pa vendar je odličen vodja predvsem tisti, ki doseže, da njegovi podrejeni znajo poiskati v sebi najboljše, kar je spodbuda za samoaktualizacijo. In ki razume pomen izziva, prijateljstva, odgovornosti in rasti za člane tima ter zna ustvariti razmere za to.