Idealnega profila ni, iščejo najprimernejšega

»Delujemo kakor laboratorij v zdravstvenem domu. Analiziramo psihološke teste kandidatov, napišemo poročilo in ga izročimo podjetju, ki se nato odloči, kateri profil najbolj ustreza delovnemu mestu. Delodajalec odloči, koga bo zaposlil. Mi damo le svoje mnenje,« pojasnjuje Snežana Kragelj nalogo psihometričnih testov pred zaposlitvijo, ki jih opravljajo v podjetju Kragelj & Kragelj. Naročajo jih razna podjetja, sodelujejo pa ljudje različnih starosti – od tistih, ki so končali srednjo šolo, pa vse do 60-letnikov.
Kandidata opazujejo od trenutka, ko stopi skozi vrata. Pozorni so namreč na malenkosti, ki bi lahko pozneje potrdile njegov osebnostni profil, pravi Snežana Kragelj. Predvsem pa ljudem, ki se pri iskanju zaposlitve odločijo za psihometrično testiranje, najprej pojasnijo, čemu je to namenjeno, in jih opozorijo, da z njimi ne merijo znanja.

Pravilnih in napačnih odgovorov namreč ni. Strokovnjaki z analizo pri kandidatih ugotavljajo in razkrivajo njihove sposobnosti, zanimanje in potenciale in jih oblikujejo v osebnostni profil. »Opozorimo jih, naj bodo iskreni, saj bodo le tako rezultati optimalni. Nemalokrat se zgodi, da v želji po zaposlitvi prirejajo odgovore, kar je največja napaka. Uporabljajo tiste trditve, o katerih mislijo, da bodo ugajale podjetju. Toda če se pri vrednotenju pokaže, da človek ni bil iskren, ga izločimo. Neustrezni podatki namreč onemogočajo oblikovanje dejanskega profila,« opozarja na pogoste napake in dodaja, da nikogaršnji profil ni idealen. Podjetje namreč išče najbolj ustreznega za izbrano delovno mesto.

Vrste in čas testiranja

Kandidat oziroma podjetje, ki testiranje naroči, izbira med desetimi testi. »Delodajalec pojasni, katere značilnosti so zanj pomembne za delovno mesto, mi pa nato izberemo ustrezno kombinacijo testov, ki je najbolj prilagojena potrebam naročnika,« pojasnjuje Snežana Kragelj. Pravi, da psihološki testi, ki jih uporabljajo, ustrezajo najzahtevnejšim kriterijem zanesljivosti, objektivnosti in veljavnosti; preizkusila jih je skupina uveljavljenih strokovnjakov tega področja.
Najpogosteje izvajajo teste sposobnosti, ki preverjajo zbranost, natančnost, prostorsko predstavljivost in miselno prilagodljivost, in osebnostne vprašalnike – ti merijo odprtost, vestnost, sodelovanje, vztrajnost in podobne lastnosti. Prav tako pogosti so testi interesov in testi, ki določajo timski profil (vodja, koordinator, organizator, tehnični strokovnjak, komunikator, praktični izvajalec, strateg ... ). Čas, namenjen izpolnjevanju, se razlikuje glede na vrsto testa. »Testiranje za delovna mesta, ki niso preveč zahtevna, je krajše. Za pomembno delovno mesto pa lahko vzame tudi tri ure,« pravi sogovornica.

Za test poklicnih interesov porabi kandidat zgolj 15 minut. Vprašalnik je razdeljen na štiri dele – razkriva posameznikove dejavnosti, zmožnosti, poklice, ki ga veselijo, in njegov osebnostni profil. Sestavljen je iz trditev, ki jih glede na svoje zanimanje in izkušnje potrdi ali zanika, na primer znam uporabljati kopirni stroj, rad se ukvarjam z otroki, prijatelji se pri reševanju problemov pogosto zatekajo k meni, rad organiziram delo drugih, vodil bi politično kampanjo …

Tipi poklicnih interesov

Analiza odgovorov pokaže šest tipov poklicnih interesov: realističnega, raziskovalnega, umetniškega, socialnega, podjetniškega in konvencionalnega. Prvi, denimo, označuje dejavnosti, ki vsebujejo nedvoumno, urejeno in sistematično ravnanje s predmeti, orodjem, stroji ali živalmi. Najbolj tipični poklici so avtomehanik, električar, kmetijski delavec.

Raziskovalni tip se nagiba k opazovalnemu, sistematičnemu, ustvarjalnemu raziskovanju fizikalnih, bioloških, kulturnih in drugih pojavov (matematik, fizik, biolog). Za umetniški tip je značilno svobodno, abstraktno in nesistematično ustvarjanje; poklici, ki mu ustrezajo, pa so soigralec, kipar ali slikar.

Socialni tip je naklonjen delu z ljudmi z namenom pomoči, informiranja, izobraževanja, zdravljenja, to so torej učitelji, vzgojitelji, psihologi, svetovalci …

Podjetniški tip si prizadeva za doseganje organizacijskih ali ekonomskih ciljev (trgovski potnik, politik, prodajalec), konvencionalni pa določa poklice, ki se ukvarjajo s podatki, kot sta arhivar ali računovodja.

Glede na stopnjo izraženosti navedenih tipov strokovnjak poišče tri najbolj izrazite in izbere poklice, ki temu osebnostnemu profilu najbolj ustrezajo, oziroma presodi, ali kandidat ustreza razpisanemu delovnemu mestu.