Kaj se sme in česa ne pri psihološkem testiranju

Psihološko testiranje ima svoja merila in pravila. Za njimi stoji Kodeks poklicne etike psihologov Slovenije, ki opredeljuje tudi izvajanje testiranj in pravice obeh strani.

Med drugim 11.člen kodeksa določa, da mora psiholog ljudi obravnavati enkopravno, ne glede na raso, narodnost, spol, vero, politično pripadnost ali spolno usmerjenost. Poleg tega psiholog v poklicnem delu s posameznikom, skupino ali ustanovo vzpostavi zaupni odnos, strogo spoštuje načelo poklicne tajnosti in je osebno odgovoren, da pridobiva in sporoča obravnavancu samo tiste podatke, ki so povezani s ciljem obravnave.

Glede na ostala določila kodeksa so rezultati last preizkušanca, ki ima pravico, da se mu rezultate predstavi, o čemer pa se je treba posebej dogovoriti oziroma zaprositi.

Psiholog je hkrati odgovoren za varstvo podatkov. Če so izvajalci podjetja ali agencije, se morajo tudi oni pogodbeno obvezati o varstvu podatkov. Rezultati po dveh letih zastarijo. Če bi psiholog ali podjetje želelo v namene objavljanja strokovnih del uporabiti primere iz prakse, mora zagotoviti popolno anonimnost obravnavanca. Za objavo podatkov, po katerih bi bilo kakorkoli možno obravnavanca preproznati, mora prej pridobiti njegovo pisno soglasje. Ne glede na pridobljeno soglasje, psiholog ne sme objaviti podatkov, ki bi kakorkoli škodili obravnavancu.

Udeleženci se zavedajo zakonskih določil

Psiholog je lahko tudi osebno odgovoren za možne napake in zlorabe psiholoških podatkov in psihodiagnostičnih sredstev, če se izkaže, da je do teh napak ali zlorab prišlo po njegovi krivdi. Kršitve pravil naj bi bile sankcionorane, vendar do njih le redko prihaja. "Naše načelo je, da raje prekinemo pogodbo z naročnikom, kot da privolimo v ohlapne standarde. Da bi nam kandidat zaupal, se moramo vsi držati dogovorjenega," na je povedala Katja Ramovš.

Pri podjetju Kragelj & Kragelj teh težav še niso imeli: "V vsem času delovanja in približno 15.000 izvedenih analizah, še nismo imeli takšnih pritožb. Po drugi strani pa se naročniki zelo dobro zavedajo zakonskih določil, saj so sankcije, če pride do kršitev, vse prej kot zanemarljive," je povedal Radovan Kragelj.

Sankcija je lahko tudi zaporna kazen

Najstrožje sankcije so lahko inšpekcija, kazen v višini 1 do 3 milijonov za podjetje, manjši znesek za direktorja in tudi izvajalca samega, npr. psihologa. Lahko gre tudi za kazensko odgovornost, torej zaporno kazen do 1 leta. Za samega izvajalca - psihologa je v takih primerih zelo verjetna obravnava in ukrepi Društva psihologov in Komisije za poklicno etiko psihologov.