|
Zaposlovanje izjemnih posameznikov
Mozart v teku čez ovire najbrž ne bi dobil zlate
medalje
Nekoč je bilo za delodajalce
pomembno dokazilo o stopnji in vrsti izobrazbe zaposlenega, zdaj
se osredotočajo na njegovo sposobnost prilagajanja in učenja
Ljudje so največje bogastvo podjetja. Vendar
le, če jih zna pravilno uporabiti. Če ne zatre vseh njihovih poklicnih
ambicij in jim ne da v roke dela, ki jih čisto nič ne zanima. Tisti,
ki se lahko razvijajo na svojem strokovnem področju, hitro pokažejo
morebitni talent in tako postanejo najpomembnejše orožje podjetja,
s katerim to zmaguje v neusmiljenem konkurenčnem boju.
Talentirani posamezniki so sposobni iz danosti,
ki jih imajo na voljo, potegniti čim več - torej prej videti možnosti,
prej zaznati priložnosti, prej ustvariti dodano vrednost. Seveda
vsak na svojem področju, saj so nekateri talentirani za glasbo,
drugi za šport, tretji spet za jedrsko fiziko.
"Talentirani posamezniki se lahko hitro skrijejo
v množici, zato jih je treba odkriti. Delodajalci jih iščejo že
po fakultetah. Pozorni so na izjemne posameznike, na študente,
ki so se izkazali med študijem. Nekateri dajejo veliko pozornost
priporočilom, vendar so ta pravzaprav dvorezen meč. Ni nujno, da
je nekdo z bleščečim priporočilom tudi izjemen talent. Zlahka se
namreč zgodi, da talentirani posamezniki ostanejo brez njih, saj
so zaradi svoje posebnosti včasih moteči za okolico," je prepričan
psiholog Radovan Kragelj iz podjetja Kragelj&Kragelj, ki se
ukvarja z upravljanjem kadrovskih potencialov.
Drug način iskanja talentov, s katerim si podjetja
pomagajo, je tako imenovani lov na glave. Lovci, nekakšni
detektivi, poznajo ljudi, ki v nekem poklicu nekaj pomenijo, ki
imajo redka znanja, sposobnosti, zmožnosti. Pozorni so na ljudi,
ki znajo to tudi uporabiti. Infiltrirajo se v podjetja, iščejo informacije
prek znancev, ki so v teh organizacijah zaposleni ... Izsledene
strokovnjake poskušajo potem podjetja na različne načine pridobiti.
Talentiranim zagotoviti to, kar iščejo
"Talentirani posamezniki so redki, zato jim
morajo podjetja zagotoviti tisto, kar iščejo na delovnem mestu.
Gre za preprost odnos "daj dam". Ljudje se podjetju razdajajo,
a za to želijo biti primerno nagrajeni. To ni vedno plača. Tu so
še možnost napredovanja, možnost razvoja, možnost izobraževanja,
možnost pomembnosti - vse tiste stvari, h katerim ljudje v življenju
težimo. Če ti talentirani posamezniki v podjetju ne bodo dobili
tistega, kar je zanje pomembno, bodo odšli drugam. Že pred desetletji
so talenti bežali iz tedanje Jugoslavije in so zdaj zaposleni po
vseh svetovnih univerzah, v Nasi, v vrhunskih inštitucijah, ker
jih pri nas nismo znali razpoznati in porabiti."
Talentirani posamezniki se namreč ponavadi zavedajo
svojih prednosti in ni jim vseeno, kje se bodo zaposlili. Svojega
delodajalca vnaprej preverijo in zanj se zagotovo ne bodo odločili,
če jim ne bo ponudil perspektive in če bo iz podjetja velo klavrno,
nespodbudno ozračje.
Iskanje talentov med zaposlenimi
Najbolj primerno in učinkovito pa je odkrivanje
talentov, ki jih podjetja že imajo v svojih vrstah. "Talent
lahko med svojimi zaposlenimi odkriješ, ko veš, kako se loteva delovnih
nalog, ko opazuješ, kako izkorišča svoje potenciale. Je pa res,
da mora biti v podjetju specifično organizacijsko ozračje,
če to želi, da pride talent posameznika na površje, da se pokaže.
Tam, kjer je vodenje avtoritativno, kjer delodajalec ne dopušča
samostojnosti, se talent ne more razviti in ga je tudi težje opaziti."
Kdo prihaja v podjetje in kdo se tam že skriva,
se da precej dobro ugotoviti s profesionalno zastavljenim selekcijskim
postopkom, ki pokaže prednosti in pomanjkljivosti kandidata, začenši
z njegovim znanjem in sposobnostjo.
"Nekdo, ki je na primer blazno zaprt vase,
nekomunikativen, ki raje dela samostojno, a je po drugi strani zelo
analitičen, je lahko za področje analize ali analitičnega računovodstva
zelo dober, verjetno pa ne bo uspešen v komerciali.
Spoznati je treba tudi interese svojih zaposlenih. Kadar govorimo
o talentih, je pomembno, da jih postavimo na delovno mesto, ki jih
zanima, saj bodo le tako dali vse od sebe. Če bi se na primer Mozart
ukvarjal s tekom čez ovire in ne z glasbo, najbrž nikoli ne bi bil
tako uspešen."
O lastnostih, ki so zaželene pri talentiranih
posameznikih, je težko govoriti, saj so zelo odvisne od strokovnega
področja. So pa splošne tendence, na katere se delodajalci osredotočajo,
ko izbirajo svoje zaposlene - prilagodljivost, učljivost, želja
in zmožnost pridobivanja novega znanja ter določena stopnja inteligentnosti.
Sposobnost prilagajanja spremembam
"Nekoč so bili pomembni papir, stopnja strokovne
izobrazbe in delovne izkušnje. To je seveda pomembno tudi zdaj,
morda še preveč. Statično znanje namreč v zdajšnjih razmerah ni
dovolj, saj ga je treba neprestano pridobivati, izkušnje, ki jih
je delavec pridobil na enem delovnem področju, pa ni nujno, da mu
bodo koristile tudi na drugem. Bolj pomembno je, kako se je posameznik
sposoben prilagoditi spremembam, kako hitro lahko začne funkcionirati
v sistemu, ki je drugačen od tistega, na katerega je bil navajen.
Veliko podjetij upošteva predvsem trde podatke, torej stopnjo izobrazbe,
delovne izkušnje, staž, povprečne ocene v šoli, zato ker jih je
lažje izmeriti z enotnimi merili. Vse druge stvari so stvar psihološkega
merjenja, ki je bolj zapleteno. Za takšno ocenjevanje so delno uporabni
psihološki testi, za iskanje kandidatov za nekatera delovna mesta
so primerni tematski preskusi, za druga pa preskusi v konkretni
situaciji. V teh igrah vlog lahko hitro vidiš, kako posameznik reagira,
kako se prilagaja na delo v skupini. To so načini, kako res spoznaš
kandidata, saj ta težko zaigra talentiranost. Podobno kot nekdo
ne more hliniti inteligentnosti - jo imaš ali pa je nimaš."
Zdaj, tako Kragelj, v Sloveniji ni veliko podjetij,
kjer bi bilo talentiranim posameznikom postlano z rožicami. "Večina
ne išče talentov načrtno, bolj pogosto se dogaja, da zaposlijo odličnega
posameznika in ta potem opravlja delo, kjer lahko uporabi 15 odstotkov
svojih sposobnosti." To pa je za podjetje čista izguba.
|