Embeajevcu brez delovnih izkušenj le za desetino več kot ekonomistu

Pri prvi službi ne iščite visoke plače

Ob vpisu na fakulteto si večina prihodnjih ekonomistov predstavlja, da bodo direktorji z več tisoč evri plače, službenim avtomobilom in ugodnostmi. Ob iskanju prve službe so običajno razočarani.
Kadrovske agencije, ki imajo pregled nad razmerami na trgu, saj najdejo službe številnim mladim ekonomistom, smo vprašali po konkretnem neto znesku, ki jih ti lahko pričakujejo v prvi službi. Na agenciji Manpower so bili najmanj optimistični, saj omenjajo od 700 do 800 evrov plače, na agenciji Adecco pa pravijo, da so mladi ekonomisti plačani od 700 do 1.100 evrov.

Velikanske razlike med panogami in regijami

Radovan Kragelj iz agencije Kragelj & Kragelj poudarja, da so med panogami in podjetji precejšnje razlike. "Odvisne so predvsem od področja (bančništvo, informacijska tehnologija, proizvodnja, javna uprava) in regije. Razpon plač ekonomistov po končanem pripravništvu je od 800 do 1.400 evrov. Oba ekstrema sta sicer dokaj redka, a se pojavljata v praksi. Groba povprečna ocena pa je po mojih opažanjih okoli tisoč evrov neto."

Povpraševanja po neizkušenih embeajevcih malo

Zelo redka podjetja kot pogoj za zaposlitev novinca oziroma pripravnika zahtevajo končan študij MBA. Diplomanti teh programov se tako običajno prijavljajo na razpise, ki zahtevajo univerzitetno izobrazbo. "Zato ni velikih razlik pri začetnih plačah. Pri redkih izjemah lahko mlad embeajevec pričakuje za desetino več. V teh podjetjih, kjer na primer mlad diplomirani ekonomist dobi tisoč evrov, lahko embeajevec brez izkušenj pričakuje od 1.100 do 1.150 evrov," razlaga Radovan Kragelj. Na Manpowerju embeajevcem pripisujejo od 900 do tisoč evrov neto začetne plače, Matic Vošnjak iz Adecca pa dodaja, da imajo embeajevci pozneje v povprečju za okoli 300 evrov več plače od univerzitetnih diplomantov.

Kako izboljšati možnosti za višjo plačo

Od česa je odvisno, ali pristanete na zgornji ali spodnji meji omenjenih začetnih plač? Na Manpowerju menijo, da k višji plači pripomorejo certifikati tujih jezikov, poletne šole, študij v tujini (Erasmus, Socrates), sodelovanje na natečajih podjetij, udeležbe na konferencah in delovne izkušnje, povezane s študijem. "Eden najpomembnejših načinov izboljševanja začetnega položaja je pravzaprav zameglitev tega. Začnite resno delati in nabirati izkušnje že kot študent. Le tako pred prvo redno službo ne boste več začetnik, ampak boste imeli nekaj kilometrine," meni Vošnjak. "Presenetljivo, ampak največ pomeni prepričljiv in argumentiran nastop. Pri kandidatih na začetku kariere, ki ne morejo navesti izrazitih dosežkov, delodajalci kupujejo samozavest in prepričljivost. Tako kot pri prodaji kateregakoli izdelka - vrednost izdelka je v vsebini, prodaja pa se zaradi embalaže," dodaja Kragelj.

Plača ni vse

Sogovorniki se strinjajo, da višina plače v prvi službi ni najpomembnejši dejavnik. Na Manpowerju priporočajo, naj se posameznik osredotoči na iskanje priložnosti in znanje, ki ga bo v podjetju pridobil. "Za nobeno službo se ne smemo odločati le zaradi boljše plače. V življenju delamo približno 80 tisoč ur, če bomo ves ta čas nesrečni in nezadovoljni, to pomeni, da ne bomo najuspešnejši, z nami bo nezadovoljen tudi delodajalec, kar lahko vodi do konca sodelovanja," opozarja Vošnjak.

Nasvet: Nasveti za pogajanja za boljšo začetno plačo

• Samozavestni posamezniki imajo boljše izhodišče kot neizraziti in neodločni. Za tak nastop morate dobro poznati svoje prednosti, zmogljivosti in ambicije. Zato se splača opraviti psihološko testiranje.
  
• Vprašajte delodajalca, kaj pričakuje za ponujeno plačo. Nato mu ponudite znanja, izkušnje in učinke, ki jih ni omenil, in vprašajte, koliko je ta dodana vrednost zanj vredna.
  
• Dobro poslušajte, kaj delodajalec govori, ter svoje znanje, lastnosti in izkušnje povzemajte z enakimi besedami kot delodajalec.
  
• Vprašajte delodajalca, kaj bi kandidat moral doseči, da bi si zaslužil plačo, ki si jo želite. Potem (seveda, če ste tega res zmožni) delodajalcu to ponudite.