|
Snežana in Radovan Kragelj - skupaj v službi in doma
"Verjameva, da sva v prednosti, ker se poznava"
Snežana in Radovan Kragelj, ki sta par že dvanajst
let, zdaj skupaj tudi službeno. Ustaljeni način reševanja konfliktov
"Ko z možem intenzivno delava, se povsem posvetiva svojemu področju
in drug o drugem ne razmišljava. Čisto enako je, kot če bi bil takrat
ob meni sodelavec, s katerim osebno nisem povezana," je prepričana
Snežana Kragelj, ki se je letos poleti odločila, da bo svojo kariero
nadaljevala samostojno, skupaj z zakonskim partnerjem v skupnem
podjetju Kragelj&Kragelj, ki se ukvarja z upravljanjem kadrovskih
potencialov.
Tega življenjskega koraka ne obžaluje, še več,
žal ji je, da se za to ni odločila že prej. "Zaupava si stoodstotno,
medosebne odnose imava urejene in res ne vidim razloga, da ne bi
bila skupaj uspešna tudi v poklicu, če pa sva kot družina."
Prej sta bila oba zaposlena pri večjih delodajalcih in izkušnje
s samostojnim podjetništvom nista imela. Odločitev je bila za njiju
še toliko večji izziv, ker sta že dvanajst let tudi partnerja v
zasebnem življenju. A zdi se, da sta zdaj oba našla tisto, kar sta
iskala.
"Dolgo sem bila zaposlena kot urednica za multimedijo
v izobraževalnem založništvu založbe DZS. Sprva sem službo oboževala,
potem pa so se začeli konflikti. Vse preveč časa in energije sem
porabila, da sem nadrejene prepričevala, zakaj je e-izobraževanje
pomembno in kakšno konkurenčno prednost prinaša.
Zavedala sem se, da tako ne moremo naprej, zato
smo se sporazumno odločili, da se razidemo," je povedala Kragljeva,
diplomirana pedagoginja in andragoginja, ki zdaj svetuje podjetjem
in izvaja delavnice o elektronskem izobraževanju.
Tudi Radovan Kragelj, diplomirani psiholog, ki
se ukvarja s kadrovskim menedžmentom, pravi, da mu svojemu nekdanjemu
delodajalcu, Združenju bank Slovenije, ni uspelo dopovedati, kaj
naj bi bil smisel in namen razvoja kadrov, v čem je razlika med
razvojem in produkcijo, med naložbami in stroški, med delom in učinkom
ter kakšne dolgoročne koristi takšno sistematično delo z zaposlenimi
prinaša.
Zdaj oba dobro vesta, kaj je njun cilj in kaj
lahko ponudita svojim naročnikom.
"Seveda so tudi v družinskem poslu prednosti in slabosti. Prednost
je zagotovo samostojnost, ki jo takšna oblika dela omogoča. Ni ti
treba sedeti na sestankih, ki so ponavadi v 99 odstotkih čista izguba
časa. Delaš zaradi učinka in ne zaradi registrirne ure.
Odnos med vložkom, ki ga daš v svoje podjetje,
in učinkom je veliko bolj neposreden kot pri velikem delodajalcu,
motivacija je večja, saj veš, da se vse, kar narediš, pozna takoj.
Takšna organiziranost zagotovo omogoča hitrejše prilagajanje, saj
je manj administracije, manj brezplodnega dogovarjanja in prepričevanja,
vse delo je usmerjeno v učinek," je navdušen Radovan Kragelj.
Eno izmed največjih tveganj v podjetju, ki ga vodi par, pa je, da
začne zasebna sfera negativno vplivati na poslovno.
"Zdi se mi, da se morata oba partnerja zavedati,
da so konflikti normalni in da pravzaprav niso nič negativnega.
Treba je le poznati učinkovite načine njihovega reševanja, a te
pridobiš s časom.
Ne predstavljam si na primer para, ki je še "svež", da bi se spustil
tudi v poslovno sodelovanje, saj se med sabo partnerja še ne poznata
dovolj. Midva dobro veva, kako reagirava. Oba sva temperamentna,
večkrat se energično odzoveva, a se že čez deset minut umiriva in
se potem lahko brez težav umirjeno pogovoriva ter podajava konstruktivne
argumente," pravi Snežana Kragelj. Sicer bi se ogromno časa in energije,
ki bi jo par lahko namenil poslu, porabilo za reševanje medosebnih
konfliktov.
Prav tako morata biti družinska partnerja, ki delata skupaj, sposobna
menjavati vloge, ki jih imata.
"Midva sva nekaj časa sodelavca, nekaj časa pa
zakonska partnerja. Znati moraš preklapljati, vedeti moraš, kdaj
si v kateri vlogi," pravi Snežana. Tisti, ki tega ne zmorejo, pristavlja
Radovan, se tudi doma vedejo na primer kot policaji, oficirji, direktorji
in obratno v službi opravljajo vlogo, denimo, matere. To je praviloma
neučinkovito in obremenjujoče tako za sodelavce kot družino.
Oba se strinjata, da je meja med zasebnim in službenim zelo tanka.
"Služba je del našega življenja. In če imaš problem v službi, ga
ponavadi prineseš domov. No, vsaj jaz. To sem počela, ko sem bila
zaposlena pri prejšnjem delodajalcu, in to počnem tudi zdaj. Pazim
le, da službene debate doma ne trajajo v nedogled.
Ne predstavljam si namreč, da bi po končanem delovnem dnevu čakala
s pogovorom na jutro, če me kaj muči in če bi to rada čim prej rešila.
Vedeti pa moraš, kdaj začneš pretiravati," je prepričana Kragljeva.
Nikoli ni dobro, če te začne služba preveč obremenjevati,
če prenašaš težave domov in začneš zanemarjati vse preostalo. "Služba
ti takrat pomeni največ in razmišljaš samo o njej. To napako sem
enkrat že storila in je ne nameravam ponoviti."
Če posameznik ne zna ali noče ločiti službenega in zasebnega življenja,
je nevarno, da pristane v dveh ekstremih. "Če prenašaš službene
zadeve v 99 odstotkov zasebnega življenja, potem je zelo verjetno,
da si postal odvisen od dela, tako imenovani deloholik. Če pa prenašaš
svoje zasebne težave v 99 odstotkov službenega življenja, potem
pristaneš v rušilni delovni klimi. Niti eno in niti drugo ne deluje.
Področje, kjer se obe življenji prekrivata, mora biti ozko. Vedno
morata namreč obstajati dve sferi - zasebna in službena. To je nujno,"
je prepričan Kragelj.
Kaj pa bojazen, da se partnerja vendar naveličata eden drugega,
ko pa sta neprestano skupaj, tako v službi kot doma?
"Midva sva to rešila že s tem, da delava v različnih
pisarnah. Imava pa tudi različni delovni področji, ki sta sicer
sorodni, a nama omogočata, da sodelujeva z različnimi ljudmi in
vodiva različne projekte.
Zelo redko se nama, denimo, dogaja, da sva skupaj
vseh 24 ur," se je nasmehnila Snežana Kragelj. In tega si niti ne
želita. "Vsak potrebuje svoj mir, stike z drugimi ljudmi. Če bi
družinsko podjetje pomenilo, da ves čas delaš le z enim človekom,
da nimaš drugih stikov ne na poslovnem in ne na zasebnem področju,
potem bi se za takšen način dela težko odločil," je še pristavil
Radovan Kragelj
|
Psihologija strank