|
tevilka
4, 15. julij 2003, ISSN
1581-6451, urednik: Radovan
Kragelj

Pozdravljeni!
V prejnjih dveh temah smo določili
opis delovnega mesta in njegove bistvene zahteve. Oblikovali smo
tudi objavo oz. razpis, ki bo v medijih pritegnil čimveč
potencialnih kandidatov. Rezultat tega je večje ali manje
tevilo proenj, prijav oz. vlog, ki nam jih poljejo
kandidati v presojo.
Pri analizi proenj ali vlog pa boste prej
ali slej naleteli na težavo. Vloge se bodo po obliki, vsebini
in namenu silno razlikovale. Nekatere so zelo izčrpne, druge
vam ne povedo skoraj nič. Ene so urejene in pregledne, druge
spet brez repa in glave. In e bi lahko natevali.
Da bi ustreznost posameznih kandidatov že
v predselekcijskih fazah čimbolj učinkovito vrednotili,
jih moramo vse meriti z enakim merilom. To pomeni, da moramo pri
vseh kandidatih primerjati enakoznačne podatke. Zato potrebujemo
pripomoček, ki nam bo takne informacije tudi zagotovil.
V nadaljevanju si oglejmo, kako pripraviti ta
pripomoček. Ker je kar nekaj stvari, na katere morate biti
pozorni pri sestavljanju takega pripomočka, smo jih razdelili
na dvanajst sklopov.
Kako oblikujemo kadrovski vpraalnik in
katere informacije z njim pridobivamo (1. del)
Kandidatom, ki ste jih na podlagi njihovih prijav, vlog, življenjepisov
uvrstili v naslednji selekcijski krog, poljite e podrobneji
kadrovski vpraalnik. Z njim boste zbrali manjkajoče informacije,
ki jih v vlogi niso navedli. Taken vpraalnik priložite
vabilu na psiholoki preizkus ali razgovor.
Prednost taknega vpraalnika je njegova
standardiziranost. Ker vsi kandidati navajajo enoznačne podatke
v enaki obliki, boste lahko bistveno hitreje in učinkoviteje
primerjali karakteristike posameznih kandidatov med seboj. Informacije,
zbrane s tem vpraalnikom, vam bodo bistveno olajale
strukturiranje kasnejega selekcijskega postopka.
Dober kadrovski vpraalnik naj bi vseboval naslednje sklope:
1. Osnovni podatki o kandidatu
Jasno je, da morate o kandidatu pridobiti nekaj osnovnih informacij.
Za potrebe prvih stopenj selekcije pa povsem zadočajo
naslednji podatki:
| Priimek
in ime: |
| Datum
rojstva: |
| Poklic/izobrazba: |
| Naslov: |
| Tel.: |
| E-pota: |
Razni nepotrebni podatki (EMO, ime očeta
/ zakonca, t. otrok, veroizpoved, velikost stanovanja... )
ne spadajo v kadrovski vpraalnik, saj z njimi nimate kaj početi.
Dokazujejo samo, da podatke zbirate zaradi postopka, ne pa zaradi
vsebine. Poleg tega pa je odločanje na podlagi taknih
podatkov etično sporno ali celo kaznivo.
2. Delovna zgodovina
V tem delu kandidate prosite, naj podajo kronoloki
pregled vseh dosedanjih zaposlitev od prve do zadnje; organizacije,
kjer so bili zaposleni; konkretne zadolžitve na posameznih
delovnih mestih; trajanje vsake od njih.
| ORGANIZACIJA |
DELOVNE
NALOGE |
TRAJANJE
( od-do) |
| Organizacija
1, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
1995-1996 |
| Organizacija
2, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
1996-1997 |
| Organizacija
3, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
1997-1998 |
| Organizacija
4, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
2000-2001 |
| Organizacija
5, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
2001-2002 |
| Organizacija
6, d. o. o. |
Nabavni
komercialist |
2002-2003 |
Kaj nam povedo te informacije? Iz delovne zgodovine
dobimo prvi vtis o delovni dobi, izkunjah, naračajoči
odgovornosti, napredovanju. Vidimo, ali je kandidat zelo pogosto
menjal zaposlitve; ali so med posameznimi zaposlitvami obdobja nezaposlenosti
oz. neopredeljene zaposlitve. Vse to moramo v kasnejem postopku
namreč natančno raziskati.
V zgornjem primeru je razvidno, da je kandidat
zelo pogosto menjaval zaposlitve. To lahko pomeni, da tudi pri nas
ne bo vztrajal prav dolgo. Seveda morate razloge za menjavo raziskati
v naslednjem delu. Razvidno je tudi, da je doslej ostajal vedno
na istem delovnem mestu - da ni napredoval oz. sprejemal nalog z
naračajočo odgovornostjo. Opazimo e nekaj.
V obdobju 1988-2000 ne navaja nikakrne zaposlitve. Tudi te
manjkajoče podatke moramo pridobiti v nadaljnjih postopkih
oz. razgovorih.
Navodilo oziroma vpraanje pri tej postavki
se lahko glasi takole:
"Navedite vse svoje dosedanje zaposlitve od prve do zadnje,
zadolžitve oz. naloge na posameznih delovnih mestih ter trajanje
vsake od njih (če ste zamenjali več kot pet zaposlitev,
navedite samo zadnjih pet)."
3. Razlogi za menjavo trenutne zaposlitve
Razlogi za menjavo zaposlitve vam lahko precej
povedo o kandidatu. Bodite pozorni na preveč splone
odgovore (želja po novih izzivih, osebni razlogi... ).
Takne razloge običajno navajajo kandidati, ki nimajo
povsem jasne slike o svojih nadaljnjih ciljih, oz. tisti, ki želijo
le pobegniti iz obstoječega delovnega okolja. Motivacija je
pri taknih razlogih lahko vpraljiva. Prej omenjene splone
odgovore je v nadaljnjem postopku treba konkretno opredeliti. Kandidat
namreč utegne iz enakih razlogov zapustiti tudi vao organizacijo,
če si bo po nekaj mesecih spet zaželel novih izzivov ali
če bo imel za to "osebne razloge".
Navodilo oziroma vpraanje pri tej postavki
se lahko glasi takole:
"Navedite glavne, konkretne in specifične razloge, zaradi
katerih želite zamenjati dosedanjo zaposlitev."
4. Dosedanje izobraževanje in usposabljanje
Kandidat naj tukaj navede tečaje, seminarje,
delavnice, prakso, specializacije, funkcionalno usposabljanje, ki
se jih je udeležil v npr. zadnjih treh letih.
| NAZIV
OZ. VSEBINA IZPOPOLNJEVANJA: |
TRAJANJE: |
| |
|
| |
|
Ta podatek vam pove, koliko sta kandidat oz. njegova
organizacija vlagala v njegovo usposabljanje; katera znanja
ima; kako je obnavljal svoje znanje, v katerem strokovnem
segmentu je e posebno dober.
Navodilo oziroma vpraanje pri tej postavki
se lahko glasi takole:
"Navedite vsebino in trajanje dodatnega izobraževanja
oz. funkcionalnega usposabljanja s svojega strokovnega področja
(tečaji, seminarji, delavnice, specializacije... ) v zadnjih
treh letih."
5. Računalnika znanja in znanja
jezikov
Tu je treba opredeliti tako vsebino (kateri jeziki
in programi) kot tudi stopnjo obvladovanja:
- s ceritfikatom, aktivno, pogovorno, pasivno...
(pri jezikih) ali
- odlično, dobro, slabe... (pri računalnikih
znanjih).
Stopnjo obvladovanja je kasneje treba natančneje
preveriti, saj nemalo kandidatov svoje znanje nekoliko precenjuje.
| PROGRAMI |
Odlično |
Zelo
dobro |
Dobro |
Slabe |
Ne
obvladam |
| 1.
Word |
|
|
|
|
|
| 2.
Excel |
|
|
|
|
|
| 3.
Drugo ____________ |
|
|
|
|
|
| TUJ
JEZIK |
Aktivno
(s potrdilom) |
Tekoče |
Dobro |
Slabe |
Ne
obvladam |
| 1.
Angleki |
|
|
|
|
|
| 2.
Nemki |
|
|
|
|
|
| 3.
Drugi ____________ |
|
|
|
|
|
Zgodi pa se Vam lahko e nekaj. Kandidat
morda dejansko ima potrdilo o aktivnem znanju jezika, vendar pa
ga ni uporabljal že 20 let. V vpraalniku bo seveda stopnjo
obvladanja označil kot "Aktivno s potrdilom". Zato
je veliko bolje, če kandidata vpraate po njegovem dejanskem
znanju računalnitva / jezikov v tem trenutku. Npr.:
Navodilo oziroma vpraanje pri tej postavki
se lahko glasi takole:
"Kako bi računalniki strokovnjaki oziroma jezikovna
ola ocenili Vae poznavanje naslednjih računalnikih
programov oziroma jezikov, če bi v tem trenutku preizkusili
Vae znanje?"
To je prvih pet sklopov, ki so sestavni del dobrega
kadrovskega vpraalnika. Ostalih sedem bomo podrobneje obravnavali
v naslednji tevilki mesečnika.
Do takrat Vas lepo pozdravljam,
Radovan Kragelj
|