številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:Radovan Kragelj

Pozdravljeni!

V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji številki bomo na podoben način obravnavali področje šolanja in izobraževanja ter t. i. socialne prilagojenosti.

Vodenje in vrednotenje selekcijskega intervjuja (4.del)

II. Zgodovina šolanja in izobraževanja

Zgodovina šolanja in izobraževanja je še zlasti pomembna pri tistih kandidatih, ki nimajo še nikakršnih delovnih izkušenj (pripravniki). V tem primeru lahko o ustreznosti kandidata sklepamo le na podlagi podatkov iz obdobja izobraževanja in šolanja. Največjo pozornost moramo zato nameniti naslednjim temam:

1. Predmeti, ki so mu bili všeč, in tisti, ki jih ni maral

Interesi in motivacija so v močni zvezi s sposobnostmi. Večina ljudi ima najraje tiste šolske predmete, pri katerih so najbolj uspešni in kjer se njihove sposobnosti najbolj izrazijo. Seveda je treba poiskati globlje vzroke za kandidatove preference. Nekdo ima lahko določene predmete rad samo zato, ker ne zahtevajo napora in truda in pri njih učitelji nekritično dajejo visoke ocene.

S tem vprašanjem lahko odkrijemo tudi marsikatere pomanjkljivosti. Večina ljudi čuti odpor prav do tistih predmetov, kjer niso uspešni – bodisi zaradi manjše motivacije ali manjših sposobnosti, ki so potrebne za obvladovanje predmeta. Ti odpori so velikokrat med seboj povezani. Če nekdo ne mara matematike, je lažje razumeti njegove težave pri fizikalni kemiji, ker sta oba predmeta povezana s poznavanjem matematičnih zakonitosti. S poglobitvenimi vprašanji lahko odkrijemo vzroke za odpor do nekaterih predmetov in iz tega sklepamo na pomanjkljivosti.

Primer vprašanja:

2. Ocene

Višina ocen nam marsikaj pove o splošnih sposobnostih in motivaciji, ni pa nujno povezana samo z inteligentnostjo. Seveda moramo višino ocen vrednotiti in interpretirati v skladu z akademskim statusom šole (pri študiju matematike je ocena 8 lahko zelo visoka, medtem ko na nekaterih drugih, lažjih fakultetah pomeni čisto povprečje). Zato je treba vedeti, kako uspešen je nekdo v primerjavi s sošolci (ali po uspehu sodi med prvih pet, v prvo tretjino, v prvo polovico ipd.).

Tudi število sošolcev v letniku je pomembno. Nekoga, ki je po uspehu na devetem mestu med 400 sošolci, lahko imamo za zelo uspešnega. Devetega mesta med 20 sošolci pa ne moremo nujno interpretirati enako. Včasih je kandidat lahko tudi zelo sposoben, pa vseeno ne dosega visokih ocen. Iz tega pa lahko sklepamo na določene osebnostne lastnosti. Vidimo torej, da moramo pri interpretaciji kandidatovih sposobnosti upoštevati kar nekaj dejavnikov.

Primer vprašanja:

3. Trud, vložen v študij

Iz višine ocen in truda, ki ga je nekdo vlagal v šolanje, si precej zanesljivo ustvarimo sliko o njegovih sposobnostih in motivaciji. Nekdo potrebuje za visoke ocene razmeroma malo vloženega truda v učenje, drugi ga za doseganje povprečnih rezultatov potrebujejo veliko. Vložen napor je treba seveda vrednotiti glede na trud preostalih sošolcev v razredu ali letniku (v mislih moramo spet imeti akademski status oz. težavnost šole). Pri interpretaciji moramo upoštevati tudi čas, porabljen za zunajšolske dejavnosti. Kandidati s povprečnim uspehom v težji šoli in intenzivnim sodelovanjem pri zunajšolskih dejavnostih si zaslužijo namreč vse priznanje.

Primer vprašanja:

4. Zunajšolske (obštudijske) dejavnosti

Ti podatki nam lahko marsikaj povedo o osebnostnih potezah (plahost, snobizem, lenoba, manjša raven energije, vzvišenost, sposobnost dela z ljudmi, družabnost, pomanjkanje samozaupanja, zaprtost vase ...).

Primer vprašanja:

5. Financiranje študija (šolanja)

Vprašanje o financiranju študija nam lahko odkrije nekatera izhodišča za vrednotenje motivacije in zrelosti. Kandidat, ki je večino svojih potreb med študijem kril s honorarnim delom, ima običajno bolj razvite delovne navade, odnos do dela, je bolj osebnostno zrel in ima večjo motivacijo. Dobro je, če so študij, obštudijske dejavnosti in honorarno delo uravnoteženi glede vlaganja naporov vanje.

Primer vprašanja:

III. Prosti čas, hobiji in interesi

1. Športne dejavnosti

Ukvarjanje s športom samo po sebi pomeni prednost kandidata, že zaradi tega, ker skrbi za telesno kondicijo. Raziskave kažejo, da so takšni ljudje manj na udaru bolezni in zaradi tega tudi manj odsotni z dela. Pove nam precej tudi o njihovi energiji in tekmovalnem duhu, ki je eden pomembnih gradnikov vodstvenih sposobnosti. Prav tako nam o določenih osebnostnih in značajskih lastnostih veliko lahko povedo tudi tipi športa, s katerimi se kandidat ukvarja.

Primer vprašanja:

2. Branje in umetnost

Inteligentnejši in ustvarjalnejši ljudje imajo velikokrat večjo potrebo po branju kot drugi. Tudi vsebina prebranega je zahtevnejša. Prav tako kot športne dejavnosti nam bralne navade lahko razkrijejo marsikaj o kandidatovi intelektualni globini in širini ter njegovih interesih in motivaciji. Seveda je poleg tipa literature treba določiti tudi, koliko določene literature kandidat prebere npr. v enem mesecu.
Ukvarjanje z umetnostjo (glasbo, slikarstvom, gledališčem) pa govori o širini in dobri kulturni podlagi.

Primer vprašanja:

3. Družbene aktivnosti

Družbene aktivnosti nam dajejo informacije predvsem o kandidatovih sposobnostih dela z ljudmi, organizacijskih in vodstvenih sposobnostih, sposobnostih sprejemanja odgovornosti ter socialnem čutu.

Primer vprašanja:

Lep pozdrav do naslednjič,

Radovan Kragelj

© 2004 Kragelj & Kragelj. Članke iz mesečnika lahko ponatisnete le s pisnim dovoljenjem avtorja.

vse izdaje mesečnika