št. 23, 2. marec 2010, ISSN 1581-6451, urednik: Radovan Kragelj

Pozdravljeni!

V podjetju Kragelj & Kragelj vam v okviru razvoja kadrov, individualnih svetovanj ali selekcijskih postopkov ponujamo profesionalna psihološka testiranja kandidatov, ki pa se v nekaterih bistvenih lastnostih pomembno razlikujejo od splošnih vprašanj ali intervjujev, s katerimi lahko podjetje tudi pridobi podatke o kandidatu.

Dandanes se skoraj na vsakem koraku srečujemo z zabavnimi testi v takšnih in drugačnih revijah, časopisih in internetnih straneh, ki nam obljubljajo, da nam bodo povedali še kakšno informacijo več o nas samih ali pomembnih drugih. S tem seveda ni čisto nič narobe, potrebno se je le zavedati omejitev, ki jih takšni poljudni in nestandarizirani testi in vprašanja nosijo s seboj.

V naslednjih nekaj številkah e-časopisa vas bomo tako postopoma seznanili z glavnimi in bistvenimi lastnostmi, ki jih dober in kvaliteten psihometričen test mora imeti. Zakaj je pomembno, da se k izboru, razvoju ali svetovanju pristopi s profesionalinimi psihološkimi inštrumenti in kakšnim napakam se z njimi lahko izognemo.

V tokratni številki e-časopisa vam bomo predstavili eno glavnih lastnosti, ki jo mora profesionalen psihološki test imeti. Le-ta namreč ni zgolj skupek naključno zbranih vprašanj in nalog. Zanj veljajo strogo postavljeni kriteriji, ki jim mora pred samo uporabo zadostiti.

Najprej si bomo pobliže pogledali VELJAVNOST.

Različni testi merijo različna področja – od spominskih sposobnosti, natančnosti, sposobnosti usmerjene pozornosti, logičnega mišljenja, pa vse do osebnostnih lastnosti, vrednot, poklicnih interesov in timskih vlog. Vsak test je namenjen specifično izbranemu področju in ključno je, da v resnici to področje tudi meri.

Morda se sliši samoumevno, da je temu tako, a ničkolikokrat se zgodi, da splošni in nestandardizirani testi v resnici ne merijo tistega, kar naj bi, saj nanje vplivajo sistematične napake merjenja. Denimo – predolg test računskih sposobnosti lahko v resnici meri sposobnost koncentracije in usmerjene pozornosti, test družabnosti in sprejemljivosti v medosebnih odnosih v resnici meri socialno zaželenost, test za merjenje spominskih sposobnosti pa inteligentnost ipd. Šele natančne statistične analize zbranih preliminarnih rezultatov lahko v celoti (ne)veljavnost samega testa in s tem njegovo profesionalnost tudi potrdijo.

To je prva pomembna prednost standardiziranih psiholoških testov – veljavnost. Preostalim pa se bomo posvetili v naslednjih številkah e-časopisa.

Podrobneje o tem na praktični delavnici, ki bo 17.6.2010 (več o delavnici).

Do naslednjič Vas lepo pozdravljam,

Eva Novak, univ. dipl. psihologinja
Kragelj & Kragelj d.o.o.

© 2010 Kragelj & Kragelj. Članke iz mesečnika lahko ponatisnete le s pisnim dovoljenjem avtorja.

vse izdaje mesečnika